Pojdi na vsebino

Matija Mazarek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prevzvišeni nadškof Matija Mazarek
Pokojni nadškof v Skopju
Domače imeMatija Masarek/Matija Mazrreku
Cerkevkatoliška Cerkev
ŠkofijaRimskokatoliška škofija Skopje
Imenovan18. december 1758 (imenoval ga je Klemen XIII.)
PredhodnikTomaž Tomičič ((latinsko Thomas Tomicich)
NaslednikJanez Gaši (italijansko Giovanni Gasci; (hrvaško Ivan Gaši; (albansko Gjon Gashi)
Osebni podatki
Rojstvo1726
Janjevo
Smrt8. december 1808({{padleft:1808|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})
Skopje
NarodnostHrvat, Italijan, Albanec ali drugo
Catholic-hierarchy.org

Matija Mazarek (tudi Matija Masarek oziroma Matija Mazrreku (latinsko Mattaeus Massarech), hrvaški, albanski ali druge narodnosti duhovnik in katoliški nadškof v Skopju (Osmansko cesarstvo),

* 1726 Janjevo, Osmansko cesarstvo, † 8. december 1808, Skopje (danes Severna Makedonija)

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Poreklo

[uredi | uredi kodo]

Matija Mazarek (srbsko Матија Мазарек) (1726–1808 - floruit 1792) je bil katoliški duhovnik v 18. stoletju.[1] V drugi polovici 18. stoletja je bil nadškof katoliške škofije v Skopju. Njegova poročila Rimski kuriji so pomemben in dragocen vir za poznavanje zgodovinskih in narodnostnih razmer v njegovi škofiji in okolju.

Izvor

[uredi | uredi kodo]

Mazarek je rojen v Janjevu na Kosovu 1726. O narodnosti njegove družine obstajajo različna mnenja. Ker je bilo Janjevo dubrovniška naselbina, so bili Janjevci narodnostno Hrvatje, versko pa katoličani – in tako tudi Mazarek, saj je bil katoliški škof. Glede tega pa se še danes lomijo kopja.

Malcolm meni, da so bili njegovi predniki Albanci, ki so sprejeli srbščino ter pozabili albanščino. Temelj za tako gledanje so imena krajev v Maleziji [2]. Z isto pravico bi mogli posumiti na italijanski izvor tega priimka. Nekateri drugi, kot Maiocchi, vztraja pri slovanskem izvoru tega družinskega imena, ki je značilno za skupino mešanih črnogorsko-albanskih plemenskih imen (npr. Krasnić/Krasniqi).[3] Vukanović [4] meni, da to rodbinsko ime izhaja iz staroslovanske besede mes-arъ (angleško butcher; slovensko: mesar).[3] Skoko [5] povezuje njegovo ime s srbohrvaškim imenom za ptico.[3] Elsie [6] spravlja njegovo ime v zvezo z Mazreku, albanskim plemenom severno od Skadra, na zemljepisnem položaju m(b)as rekës - onstran reke (angleško beyond the river; latinsko transfluvium).[7]

Cerkvena kariera

[uredi | uredi kodo]

Pred 1743 je Ivan Nikolović (= Gjon Nikolle) poslal Mazareka v Italijo, da bi se izuril za svoje cerkvene naloge.[8] 1750 je postal nadškof skopske škofije.[9]

Veliko njegovih prednikov in potomcev je bilo pomembnih katoliških duhovnikov:

Poročila

[uredi | uredi kodo]

Janez je pisal pomembna poročila v Vatikan med drugo polovico 18. stoletja. Ta poročila vsebujejo opise selitve ljudi iz Malezije (danes v južni Črni gori in severni Albaniji) v pokrajino, ki jo on omenja kot Srbijo, a pomeni današnje Kosovo. 1792 poroča, da vasi okrog Đakovice sprejemajo prišleke-katoličane iz Albanije, ki jih je sem prignala lakota.[12]

Ocena

[uredi | uredi kodo]

Glede na vire je bil očitno enostransko protialbansko usmerjen – celo proti katoliškim Albancem. Čudi, da ni bil usmerjen zoper muslimanske Turke, ampak zoper katoliške vernike - in da Srbom naklonjeni avtorji ne navajajo njegovih poročil o drugih zadevah.

Nikakor ni bil torej naklonjen Albancem in je bil proti njim poln predsodkov; njegova poročila vsebujejo pritožbe zoper katoliške Albance, ki so prihajali iz Malezije.[13] Mazarek tudi poudarja velik naravni prirastek pri Albancih.[14]

Njegove molitve vključujejo baje celo prošnjo: "Ab albanensibus libera nos Domine" (angleško Lord, save us from Albanians; slovensko: Gospod, reši nas pred Albanci ).[13][15]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Simoniti, Vasko (2003). Fanfare nasilja. Slovenska Matica. str. 368. ISBN 978-961-213-105-0. V drugi polovici 18. stoletja je tako npr. katoliški nadškof Matija Masarek v Skopju pisal o hudih pritiskih muslimanskih Albancev (»Libera nos, Domine, ab Albanensibus ! «) in stalnih sporih s predstavniki pravoslavne vere, ki so silili katolike k odpadu...
  2. Malezija je pokrajina v severni Albaniji in južni Črni gori
  3. 3,0 3,1 3,2 Maiocchi 2009, str. 98.
  4. Tatomir Vukanović (1907-1997) srbski etnolog in zgodovinar, ki se je ukvarjal z ljudskimi običaji v stari Srbiji, Črni gori in na Kosovu
  5. Božo Skoko (*1976) – hrvaški publicist in pisatelj; Savo Skoko (1923-2013) – srbski zgodovinar in polkovnik JLA
  6. Robert Elsie (1950-2017) je bil kanadski jezikoslovec, ki se je specializiral za albanščino in kulturo, ter pomemben albanolog
  7. Elsie 2015, str. 138.
  8. Maiocchi 2009, str. 100.
  9. Zanella, Luana (2006). L'altra guerra del Kosovo: il patrimonio della cristianità serbo-ortodossa da salvare. Casadei Libri. str. 29. ISBN 978-88-89466-07-0.
  10. Zagreb (Croatia). Leksikografski zavod FNRJ.; Ivo Cecić; Jugoslavenski leksikografski zavod; Igor Gostl (1955). Enciklopedija Jugoslavije. Jugoslavenski leksikografski zavod. str. 591. Petar Mazarek ili Massarechi
  11. Maiocchi 2009, str. 111.
  12. Grothusen, Klaus Detlev (1. januar 1984). Jugoslawien: Integrationsprobleme in Geschichte und Gegenwart : Beitr̈age des Südosteuropa-Arbeitskreises der Deutschen Forschungsgemeinschaft zum V. Internationalen Südosteuropa-Kongress der Association internationale d'études du Sud-Est européen, Belgrad, 11.-17. September 1984. Vandenhoeck & Ruprecht. str. 139. ISBN 978-3-525-27315-9. So berichtet Matteo Mazrreku 1792 von einigen Dörfern in der Umgebung von Gjakova, daß sie Zuzug von Katholiken aus Albanien erhalten hätten, „venuti per motivo della fame dalle Montagne dell'Albania" = Archivio storico ...
  13. 13,0 13,1 Maiocchi 2009, str. 101.
  14. Courbage, Youssef; Todd, Emmanuel (13. avgust 2013). A Convergence of Civilizations: The Transformation of Muslim Societies Around the World. Columbia University Press. str. 87. ISBN 978-0-231-52746-0.
  15. Pipa, Arshi; Repishti, Sami (1984). Studies on Kosova. East European Monographs. str. 34. ISBN 978-0-88033-047-3. He prays: "Ab albanensibus libera nos Domine."90 He may have had a personal reason for doing so. Nevertheless, Mazrreku's report is interesting because it points out the significant role of the Albanians in the Ottoman Empire by the end ...

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]