Figurine iz Biblosa
Figurine iz Biblosa ali feničanski kipci je približno 1500–2000 kipcev ex-voto, najdenih v antičnih feničanskih templjih v Libanonu, predvsem v Biblosu, pa tudi v Kamid al-Lawzu. Kipci so iz 2. tisočletja pred našim štetjem in so izdelani iz bronaste, srebrne ali bakrove zlitine.[1][2][3] Figurice iz Biblosa veljajo za najboljši primer te vrste v Levantu.[4][2]
Večino figuric so našli v templju obeliskov, v katerem je bilo najdenih 20 votivnih depozitov in vrčev z različnimi takšnimi figuricami; manjšo, a pomembno skupino figuric so našli tudi v sosednjem templju Baalat Gebal.[5] Figurice uporablja v svoji predstavitvi tudi libanonsko ministrstvo za turizem.[6]
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Večino kipcev so našli na arheoloških najdiščih v zaprtih lončenih vrčih, skupaj z orodjem, orožjem, nakitom in drugimi obrednimi predmeti.[7]
Prva najdena skupina je bila v templju Baalat Gebal, informacije o njih pa sta objavila arheologa Montet in Dunand. Oba sta prvotno menila, da so figurice temeljni depozit. Po nadaljnjih odkritjih v templju obeliskov je Dunand predlagal, da bi morda šlo za sklope votivnih darov za festivale.[8] Leta 1966 pa sta Negbi in Moskowitz namesto tega predlagala, da so bili različni odkriti predmeti skriti v naglici, pred bližajočo se katastrofo.[9]
Opis
[uredi | uredi kodo]Kipci so visoki od 3 do 38 cm, večinoma predstavljajo moške in imajo elemente, ki štrlijo iz stopal, zaradi katerih bi jih lahko postavili na podstavke. Večina jih nosi stožčaste klobuke, ki spominjajo na labbade,[10] medtem ko nekateri spominjajo na egipčanski hedžet, drugi pa nosijo čelade, kar nakazuje krepitev odnosov z Egiptom med dvanajsto in trinajsto dinastijo.[11] Nekateri so goli, drugi pa nosijo kratke kilte. Prvotno so bili mnogi oboroženi s palico, bodalom, macolo ali sekiro. Na podlagi napisa na velikem obelisku v templju obeliskov se moški razlagajo kot podobni Rešefu, feničanskemu božanstvu vojne in kuge.
Figurine so bile opisane kot »surove, stereotipne, množične proizvodnje«. Verjetno so bile proizvedene v Biblosu za uporabo kot obredne daritve. Pri feničanskih izkopavanjih v Nahariji so našli modele za podobne, a manj številne sloge kipcev.
Razlagajo jih kot votivne daritve, ker jih niso našli v grobovih in niso bili dovolj razpršeni, da bi bili del izmenjave mrež. Libanonski arheolog Maurice Chehab je o teh figurinah oblikoval sugestivno hipotezo, ki pravi, da je »veliko število kipcev, postavljenih v te posode, upodobljenih v polnem gibanju in nosijo lebbadé ali stožčasto kapo, ki je še vedno v uporabi v nekaterih regijah Libanonskega gorovja. To pokrivalo je držalo na glavi podbradni pas. Ena od teh posod je vključevala več ducatov teh kipcev, tako podobnih, da si lahko predstavljamo četo, ki bi ponudila svoje sponzorje [podobe] templju, preden se je vkrcala.[11]
Galerija
[uredi | uredi kodo]Narodni muzej v Bejrutu
[uredi | uredi kodo]Figurine, ki so na ogled v Narodnem muzeju v Bejrutu, so prikazane spodaj:
-
Figurine iz Narodnega muzeja -
-
-
-
-
-
-
vključno z netipično žensko figurico -
-
-
-
Na razstavi v Rimu
.jpg)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Hakimian, Suzy (2008). »Byblos: Standing Figures«. Beyond Babylon: Art, Trade, and Diplomacy in the Second Millennium B.C. Metropolitan Museum of Art. str. 52–53. ISBN 978-1-58839-295-4.
More than fifteen hundred male figurines...
- ↑ 2,0 2,1 Seeden 1980, str. 36.
- ↑ Aubet, Maria Eugenia (31. januar 2013). Commerce and Colonization in the Ancient Near East. Cambridge University Press. str. 240–. ISBN 978-0-521-51417-0.
The most characteristic assemblage of offerings is without doubt the bronze figurines representing Baal, many of them covered in gold plate. Almost 2,000 figurines of this type have been found — an important group coming from the Temple of Baalat Gebal — the majority in the Temple of the Obelisks, where more than twenty votive deposits and pitchers with figurines of different typologies have been found
- ↑ Philip 1988, str. 193.
- ↑ WorldWide: Lebanon, Biblical Archaeology Review 34:5, September/October 2008
- ↑ Steiner, Margreet L.; Killebrew, Ann E. (2014). The Oxford Handbook of the Archaeology of the Levant: C. 8000-332 BCE. OUP Oxford. str. 441, 465–. ISBN 978-0-19-921297-2.
- ↑ Negbi & Moskowitz 1966, str. 21.
- ↑ Negbi & Moskowitz 1966, str. 22.
- ↑ Negbi & Moskowitz 1966, str. 23-26.
- ↑ »Origin of Levantine Costumes«. Almashriq. Hiof. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2010.
Small Phoenician statues dug up in Lebanon show this same style of conical cap, while bas reliefs from the Aleppo citadel also depict men wearing a cap of the same proportions as the labbade worn today.
- ↑ 11,0 11,1 Briquel-Chatonnet & Gubel 2007, str. 65.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Seeden, Helga (1980). »Group V-IX: The figurines from Byblos«. The Standing Armed Figurines in the Levant. Zv. Prähistorische Bronzefunde, Abteilung I, Band I. Munich: C.H. Beck. str. 36–101. ISBN 978-3-406-07801-9.
- Moorey, P. R. S.; Fleming, Stuart (1984). »Problems in the Study of the Anthropomorphic Metal Statuary from Syro-Palestine Before 330 B.c«. Levant. Levant, 16:1. 16: 67–90. doi:10.1179/007589184790586283.
- Negbi, Ora (1976). Canaanite Gods in Metal: An Archaeological Study of Ancient Syro-Palestinian Figurines. Tel Aviv University, Institute of Archaeology.
- Briquel-Chatonnet, Françoise; Gubel, Éric (2007) [24 September 1998]. Les Phéniciens : Aux origines du Liban. Collection « Découvertes Gallimard » (nº 358) (v francoščini). Paris: Éditions Gallimard. ISBN 978-2-07-053456-2.
- Negbi, Ora; Moskowitz, S (1966). »The 'Foundation Deposits' or 'Offering Deposits' of Byblos«. Bulletin of the American Schools of Oriental Research (184): 21–26. doi:10.2307/1356202. JSTOR 1356202. S2CID 163236381.
- Philip, Graham (1988). »Hoards of the Early and Middle Bronze Ages in the Levant«. World Archaeology. 20 (2): 190–208. doi:10.1080/00438243.1988.9980067. JSTOR 124470.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]