Blitz

Blitz
Del bitke za Britanijo
Nemški bombnik Heinkel He 111 med letenjem nad južnim Londonom v pripravah za bombardiranje, 7. septembra 1940.
Datum 7. september 1940 — 11. maj 1941 Prizorišče Združeno kraljestvo Izid Odločilna britanska zmaga
Udeleženci
Združeno kraljestvo	Tretji rajh
Poveljniki in vodje
Združeno kraljestvo Winston Churchill Združeno kraljestvo Hugh Dowding Združeno kraljestvo Frederick Pile Združeno kraljestvo Owen Tudor Boyd Združeno kraljestvo Leslie Gossage	Adolf Hitler Hermann Göring Hugo Sperrle Albert Kesselring Hans Jeschonnek
Žrtve in izgube
40.000 — 43.000 mrtvih civilistov 46.000 — 139.000 poškodovanih Dva milijona hiš in drugih stavb uničenih ali poškodovanih	Neznano 2,265 članov posadke poškodovanih 2.265 letal uničenih

Blitz je publicistično ime operacije nemškega bombardiranja Združenega kraljestva oz. Velike Britanije v letih 1940 in 1941 med drugo svetovno vojno. Izraz je prvič uporabil britanski tisk in izhaja iz izraza Blitzkrieg, nemške besede za 'bliskovito vojno'.        

Nemci so izvedli množične zračne napade na industrijske lokacije ter s tem začeli zračne izvajati napade na London proti koncu bitke za Britanijo leta 1940. Do septembra 1940 je Luftwaffe izgubila bitko za Britanijo in nemškim letalskim enotam je bilo ukazano, naj napadejo London, da bi s tem dotolkli Britance. Adolf Hitler, vodja Tretjega rajha in Hermann Göring, vrhovni poveljnik Luftwaffe, sta ukazala izvesti prvi napad 6. septembra 1940. Od 7. septembra 1940 je bil London sistematično bombardiran s strani Luftwaffe. Najbolj opazen je bil velik dnevni napad na London 15. septembra.

Luftwaffe je postopoma zmanjševala dnevne operacije v korist nočnih napadov, da bi se izognili napadom RAF, in Blitz je po oktobru 1940 postal kampanja nočnega bombardiranja. Luftwaffe je napadla glavno atlantsko pristanišče v Liverpoolu. Severnomorsko pristanišče Hull, priročna in zlahka najdena tarča ali sekundarna tarča za bombnike, ki niso mogli zaščiti svojih primarnih tarč, je utrpelo veliko škodo, znano kot Hull Biltz. Bombardirana so bila tudi pristaniška mesta Bristol, Cardiff, Portsmouth, Plymouth, Southampton, Swansea, Belfast in Glasgow ter industrijska središča Birmingham, Coventry, Manchester in Sheffield. V bombardiranju, ki ga je izvedla Luftwaffe, je med bitko umrlo več kot 40.000 civilistov, od tega skoraj polovica v britanski prestolnici, kjer je bilo uničenih ali poškodovanih več kot milijon hiš in drugih stanovanjskih objektov.

V začetku julija 1940 je nemško vrhovno poveljstvo začelo načrtovati operacijo Barbarossa, invazijo na Sovjetsko zvezo. Bombardiranje Britancev ni uspelo prisiliti v predajo ali povzročiti veliko škode vojnemu gospodarstvu. Glavni cilj je bil prisiliti Britance, da zmanjšajo proizvodnjo letal in rezervnih delov. Britanske študije vojnega časa so pokazale, da so britanska mesta na splošno potrebovala 10 do 15 dni, da so si opomogla po bombardiranju, vendar so nekatera britanska mesta potrebovala tudi do tri mesece, da so si opomogla.

Nemška zračna ofenziva ni uspela, ker vrhovno poveljstvo Luftwaffe ni izvedlo metodične strategije za uničenje britanske vojne industrije. Zaradi slabe obveščenosti o britanski industriji in gospodarski učinkovitosti se je OKL osredotočil na taktiko in ne na strategijo. Bombardiranje je bilo zmanjšano z napadi na več industrij namesto nenehnega pritiska na najpomembnejše cilje. 

Glej tudi

• Bitka za Britanijo