Atiški talent
,_about_400_B.C.E..jpg)
Átiški talènt, poznan tudi kot aténski ali gŕški talent (latinsko: talentum iz grškega τάλαντο [tálanto], kar pomeni tehtanje ali masa), antična enota mase, enaka 26 kg, ali enota vrednosti, enaka vrednosti talenta čistega srebra.[1]
Izvirni talent je bil določen z maso vode, ki je potrebna, da se napolni amfora[2] z volumnom 39 L.[1] Talent je bil vreden 60 min, 6.000 drahem ali 36.000 obolov.[1]
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Med peloponeško vojno je imela posadka trireme z 200 veslači mesečno plačo en talent. To pomeni, da je dobil veslač 4,4 g srebra na dan.[3]
Leta 337 pr. n. št. je bil talent enakovreden letni plači devetih kvalificiranih delavcev.[4] Pri 2.340 delovnih dneh letno je delavec zaslužil 11,1 g srebra na dan.
Leta 1800 je bila povprečna dnevnica obrtnika v gradbeništvu v urbani Evropi 11,9 g srebra na dan.[5] Če predpostavimo, da je bil leta 1800 delavec enako produktiven kot delavec v antični Grčiji, je bila kupna moč talenta v antiki približno enaka 20.000 $ na začetku 21. stoletja.[6]
Za lažje preračunavanje: 27. aprila 2012 je bila cena srebra na londonskki borzi 1,001 $/g oziroma 0,757 €/g.[7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Natančna masa talenta je bila 25,992kg; R. Waterfield in C. Dewald: Herodot, The Histories, 1998, str. 593.
- ↑ Talent (Biblical Hebrew), Unit of Measure.
- ↑ C. Torr, Triremes, The Classical Review, 20, 2. marec 1906, str, 137.
- ↑ D. Engen, "The Economy of Ancient Greece Arhivirano 2006-05-02 na Wayback Machine.", EH.Net Encyclopedia, 2004.
- ↑ Preračunano iz R. Allen, Wages New[mrtva povezava], str. 36.
- ↑ Life of Crassus
- ↑ KGX Kitko Arhivirano 2016-01-13 na Wayback Machine.. Pridobljeno dne 28. aprila 2012.