Črneča golobica

Črneča golobica
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Fungi (glive)
Oddelek:	Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred:	Agaricomycetes (listarice)
Red:	Russulales (golobičarji)
Družina:	Russulaceae (golobičarke)
Rod:	Russula (golobice)
Vrsta:	R. nigricans
Dvočlensko ime
	Russula nigricans; (Bull.)Fr. (1838)
Sinonimi
	Agaricus nigricans Bull. (1785);

Črneča golobica (znanstveno ime Russula nigricans) je gliva iz rodu golobic (Russula).

Prvi je to vrsto opisal francoski mikolog Pierre Bulliard leta 1785 kot Agaricus nigricans. Kasneje jo je švedski »oče« sodobne mikologije, Elias Magnus Fries, uvrstil v rod golobic (Russula). Znanstveno ime vrste izvira iz latinske besede nigricans, ki pomeni črneč, po čemer ima vrsta tudi slovensko ime.

Nekateri viri jo imajo za sinonim za osmojeno golobico (Russula adusta), a je molekularna raziskava DNK golobičark pokazala, da vrsti tvorita različna klada, čeprav ju je po zunanjosti težko razločevati.^[1]

Značilnosti

Črneča golobica je robustna golobica značilnih temnih in črnečih odtenkov. Klobuk doseže med 7 in 20 cm v premeru in je sprva polkrogel, z močno podvihanim robom, kasneje pa se zravna in postane v osredju udrt. Gladka kožica je sivo umazanega videza, in pogosto rjavo lisasta, mestoma črnikasta.

Lističi so debeli, razmaknjeni in pripeti na bet. Sprva so svetle barve, kasneje pa vedno bolj črnijo.

Bet črneče golobice meri v višino od 4-7 cm in ima premer od 1,5-4 cm. Je gladek, proti dnišču ožji in je lahko včasih zelo debel. Sprva je svetle barve, kasneje pa počrni in dobi rdečkaste lise.

Debelo in trdo meso teh golobic je belkasto, na prerezu takoj pordeči, kasneje pa počrni. Na jeziku je predvsem pri lističih rahlo pekoče.

Kemične reakcije na mesu klobuka:

železov sulfat: bledo rožnata
gvajak: modro zelena
fenol: vinsko rjava.^[2]

Razširjenost in življenjski prostor

Črneča golobica raste na ilovnatioh tleh pod listavci in iglavci, od poletja do pozne jeseni in je v Sloveniji zelo pogosta.^[2]

Mikroskopske značilnosti

Trosni odtis je bele barve. Trosi so skoraj okrogli z mnogimi bradavicami, ki so mrežasto medsebojno povezane. Merijo 6,4–8,5 x 5,4–6,6 μm. Na kožici klobuka nima cistid (pileocistid).^[2]

Podobne vrste

osmojena golobica (Russula adusta) je skoraj enaka, a za razliko od črneče golobice ima pileocistide
črnjava golobica (Russula albonigra) nima pekočega okusa in raste pod iglavci
grda mlečnica (Lactarius turpis) na ranjenih mestih izloča bel zelo pekoč mleček
prstena kolobarnica (Tricholoma terreum) nima drobljivega mesa kot golobice, lističi tvorijo ob betu značilen kolobar

Uporabnost

Črneča golobica je sicer užitna goba, ki pa pri občutljivejših ljudeh lahko povzroči lažjo obliko gastrointestinalnega sindroma (zastrupitev prebavil), zaradi česar nabiranje te vrste gob ni priporočljivo.

Galerija slik

ilustracija
klobuk, lističi in bet

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Črneča golobica

Gobe na Bovškem

Sklici

↑ Shimono, Yoshito; Kato, Manami; Takamatsu, Susumu (Oktober 2004). »Molecular phylogeny of Russulaceae (Basidiomycetes; Russulales) inferred from the nucleotide sequences of nuclear large subunit rDNA«. Mycoscience (v angleščini). Zv. 45, št. 5. str. 303–316. doi:10.1007/S10267-004-0189-5.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 Kränzlin F (1991). Fungi of Switzerland 6: Russulaceae (v angleščini). str. 208–209. ISBN 3-85604-260-1.

[1] Shimono, Yoshito; Kato, Manami; Takamatsu, Susumu (Oktober 2004). »Molecular phylogeny of Russulaceae (Basidiomycetes; Russulales) inferred from the nucleotide sequences of nuclear large subunit rDNA«. Mycoscience (v angleščini). Zv. 45, št. 5. str. 303–316. doi:10.1007/S10267-004-0189-5.

[Kranz91-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 Kränzlin F (1991). Fungi of Switzerland 6: Russulaceae (v angleščini). str. 208–209. ISBN 3-85604-260-1.

[1]

[2]